18. apr. 2011

Renesansa in sodobno

Konec marca sem bila na krajšem oddihu v Italiji.
Najprej sem bila v Firencah, kjer sem se naužila renesanse. Renesanso sem razbila s Picassom, Mirojem, Dalijem in ruskimi konstruktivisti. Sami mojstri. Geniji. Jaz bi tudi.
Mesto ponuja toliko lepega na enem mestu, da nekateri zbolijo od vsega tega. Bolezen je imenovana Stendhalov sindrom. Sama nisem imela težav s pospešenim bitjem srca, vrtoglavico, zmedenostjo ali halucinacijam. Vsaj ne zaradi lepot, ampak zaradi preveč popite kave, ki je v Italiji noro dobra.
Ogledala sem si must see točke, a na koncu mi bo ostalo v spominu:
1. Sončno sobotno popoldne pred cerkvijo Santa Maria Novella, s pico, ob poslušanju lokalnega glasbenika.
2. Večeren pogled na mesto s Piazzale Michelangelo.
3. Srečanje z Valerijem po petih letih in njegova pašta s pestom.
4. Večerja v gostilni ob cerkvi Santa Trinita, kamor zahajajo domačini.
5. Sladoled v sladoledarni Grom, pri stolnici.
6. Vseh 10 must see točk.
7. Dejstvo, da so Italijani zelo prijazni. Bolj ko si oddaljen od meje, manj pomembno je čigav si.






Ko sem zaključila z renesanso v Firencah, je prišla na vrsto sodobna ilustracija za otroke. Na knjižnem sejmu v Bologni se je zvrstila kvalitetna ilustracija in knjižno oblikovanje. Presentila me je tudi tematika nekaterih otroških knjig. Knjige, ki predstavljejo otrokom realni svet, v katerem živimo.

Na poti domov, sem bila kot v transu od vseh impulzov preteklih dnih. Očitno se me je vseeno dotaknil Stendhalov sindrom. Ampak to so sladki problemi, ki si jih želim tudi v prihodnje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar