Pogreta župa in zarečen kruh

srce-rit

srce, rit, srajca

kaj te rajca?

morda pa se sprašuješ

kako nam je ratalo do sem?

je bilo bolj srce ali rit,

kje bila so jajca?

menda je tako, da srca lepa niso niti

zato so jim dodali te krivine, kot jih imajo riti

a naj te ne zavede

lepota tja v tri dni

srce kot ga imaš

imaš lahko le ti

zgodila pa se je flaša

ki s srcemi tremi se ponaša

pa čutiš njih se v njej

če ja, jih le pij, in se smej

ampak zdaj, pa res brez heca

so momenti, ki jih živimo

ki hočejo, da srca svoja

ven, v daljavo neznano tja spustimo

pa jih?

imamo za to jajca?

ali nas reklama butasta bolj rajca?

ker na fotki je res lepa srajca ... 23€

hvala kozmosu, mesec maj je

mesec najlepši, v nebo kričeč

on govori nam, vsakič znova

da romantike lepo vas prosim, ne vržimo me preč

zato za ta maj, je sledeča vizija:

brez skrbi, vsakomur prija

čeravno boli,

a le tako veš, da si ti edino ti

zato maj nam tokrat pravi-

hej, prepustimo se naravi

bosi in nagi

s šparglji ali brez

po regratu in čemažu

s stročjim fižolom

z meto, drobnjakom in peteršiljem

s flancami in točo...

... naj nas maj rajca

in za kakršno spremembo že pač

imejmo ta jajca!

maj je preboj

za njim stoj

pika.

Tadeja

Ooops! ... I did it again.

Spet sem pripravila rešitev za natečaj, kjer bodo razpisovalci natečaja izbirali med poslanimi predlogi. Izbirali zato, ker niso obvezani, da izberejo katero od rešitev. Tak izkoriščevalski način se je zelo razpasel. Mogoče je bil že prej, ampak tega ne vem, ker spadam med mlajšo generacijo. Če izberejo tvoj predlog, te obvestijo, drugače, v večini primerov, ne dobiš nobenega odgovora. Zgodilo se je tudi, da je bilo moje delo izbrano na festival in me o tem niso obvestili. Šele ko sem svoj film videla na sporedu, sem ugotovila, da je med izbranimi.

Pred časom sem pripravila rešitev maskote za večje slovensko podjetje. Dobili so štiri predloge različnih avtorjev in jih nato poslali med zaposlene, ki so glasovali za najboljšega. Krasno, da imajo možnost izbire vsi zaposleni, ker se oni najbolje identificirajo s podjetjem. Kriteriji izbora mi niso znani, si pa predstavljam, da je šlo za všečnost. Torej, kaj je všeč povprečnemu Slovencu. Glede na statistko Slovenci beremo Slovenske novice in klikamo po 24ur.com. Za odgovor sem dobila graf glasovanja, kako so zaposleni glasovali za posamezno rešitev. Čudovito. Rezultati so bili izmerljivi.

Spet tretje podjetje mi je omogočilo, da bi razstavljala svoja dela v njihovih prostorih. Gospa, s katero sem komunicirala, dela v podjetju kot tajnica. Ker sem želela razstavljati fotografije, je gospa komentirala, če nimam kakšnih slik s cvetjem, da je njej to tako všeč. In pravilo podjetja je tudi, da oni razvijejo fotografije in s tem pridobijo lastništvo nad fotografijami. Torej, če se katera od fotografij proda, je honorar njihov. Denar namenijo kateremu od zaposlenih v finančni stiski. Kar je zelo plemenito. Način pa, hm.

Takih zgodb se nabere. Zaobljub, da se tega ne grem več, tudi. Osel gre samo enkrat na led. Jaz, bitje razuma, pa se bojim, da se mi led kmalu udre.

Bod' moja

Meseca marca je v okviru festivala Rdeče zore, v galeriji Alkatraz, na ogled razstava kolektiva VE-ZA, katerega članica sem tudi sama.


Kaj razstava ponuja oz. o čem se sprašuje?


Kaj je ženska in komu pripada? Odgovorov na pladnju ni.

Ženska identiteta je shizofrena. Razpeta med matero-gospodinjo in spolnim objektom.

Kaj je ženska in komu pripada?
Je ženska last družbe?
Kdo žensko nadzoruje, upravlja, jo kaznuje?
Kje je obljubljana enakost spolov? Smo jo res že dosegli?
Je spol sploh pomemben?
Ali je ženska v družbi priviligirana?
Kolikšen delež ženskega dela je sploh plačan?
Zakaj se mora ženska truditi biti ženska?

Bod’ moja, bod’ moja in ti povem, kakšna moraš bit’!

Foto: Pikapokapolonica

Avtorica fotografij: Maruša Bertoncelj.

Taki časi so

Obisk

Ker so dnevi vsak dan toplejši, odprem vhodna vrata na stežaj, da pride sveži zrak in toplota v notranjost. Pridejo tudi različni obiski. Napovedani in nenapovedani.

Včeraj je na obisk privabila radovednost sosedove muce. Med ovohavanjem nove okolice, me je zagledala, okamenela za trenutek in nato zbežala. Za njo je prišel še sosedov pes, po svojo dozo čohanja. Njemu je popolnoma jasno, da mu to pripada.

Kako je lepo, če lahko tudi v življenju odpremo svoja vrata in pustimo, da stvari vstopijo in izstopijo, mi pa ostajajo z novimi spoznanji.

Preobrazba

Ali metulj pravi gosenici: "Ti tega ne razumeš?"

Ženske v statistiki

Statistika so številke, ki delajo življenje zelo neosebno.
Za njimi se skrivajo pogum, strah, radost, žalost, sreča, tragedija...
V spodnji ilustraciji sem poskušala statistiko predstaviti na bolj oseben način.

Drevo

Drevo simbolizira življenje. Povezuje tri ravni kozmosa: podzemlje, površino zemlje in nebo. V zgodovini so se ljudje spoštljivo obračali k drevesu po nasvet. Stara ljudstva so verjela, da drevo nikoli ne umre, tudi če ga požagamo in mu spremenimo obliko. Drevesni ali lesni duhovi v njem ostanejo in s tem, ko na les potrkamo, jih prebudimo.

2012

Nasilje v družini

Rdeče-črno

Delfini letijo

In delo je užitek. Se dogaja.

Pozdravljena

Kaj podariti ob nakupu stanovanja? Lahko je kos pohištva, kakšen kič za dušo, rože, ki naredijo stanovanje bolj domače ipd. Jaz sem prijateljici naslikala sliko. V predsobi ima namesto ogledala svoj portret, ki jo vedno pozdravi z nasmehom. Podarila sem ji pozdrav z nasmehom.

Renesansa in sodobno

Konec marca sem bila na krajšem oddihu v Italiji.
Najprej sem bila v Firencah, kjer sem se naužila renesanse. Renesanso sem razbila s Picassom, Mirojem, Dalijem in ruskimi konstruktivisti. Sami mojstri. Geniji. Jaz bi tudi.
Mesto ponuja toliko lepega na enem mestu, da nekateri zbolijo od vsega tega. Bolezen je imenovana Stendhalov sindrom. Sama nisem imela težav s pospešenim bitjem srca, vrtoglavico, zmedenostjo ali halucinacijam. Vsaj ne zaradi lepot, ampak zaradi preveč popite kave, ki je v Italiji noro dobra.
Ogledala sem si must see točke, a na koncu mi bo ostalo v spominu:
1. Sončno sobotno popoldne pred cerkvijo Santa Maria Novella, s pico, ob poslušanju lokalnega glasbenika.
2. Večeren pogled na mesto s Piazzale Michelangelo.
3. Srečanje z Valerijem po petih letih in njegova pašta s pestom.
4. Večerja v gostilni ob cerkvi Santa Trinita, kamor zahajajo domačini.
5. Sladoled v sladoledarni Grom, pri stolnici.
6. Vseh 10 must see točk.
7. Dejstvo, da so Italijani zelo prijazni. Bolj ko si oddaljen od meje, manj pomembno je čigav si.

Ko sem zaključila z renesanso v Firencah, je prišla na vrsto sodobna ilustracija za otroke. Na knjižnem sejmu v Bologni se je zvrstila kvalitetna ilustracija in knjižno oblikovanje. Presentila me je tudi tematika nekaterih otroških knjig. Knjige, ki predstavljejo otrokom realni svet, v katerem živimo.

Na poti domov, sem bila kot v transu od vseh impulzov preteklih dnih. Očitno se me je vseeno dotaknil Stendhalov sindrom. Ampak to so sladki problemi, ki si jih želim tudi v prihodnje.

Povabilo na čaj

Last Night I had the strangest Dream

Trenutno berem knjigo Shakti Woman. Vsebina knjige mi je v marsikaterem pogledu nova. Zato tudi ni najlažje čtivo. Govori o ženskem šamanizmu. O stvareh, ki so del vsake ženske, pa jih sploh ne prepoznamo več. Knjiga mi je odprla nova vprašanja, na katera bom iskala odgovore.

Da lahko vidimo mavrico, se mora nebo izjokati

5 let ni veliko, ali pač. Dovolj, da vidim mavrico.

Kangaroo is a Guugu Yimithirr phrase for I don't understand you

Človek in ljudje

Včasih človek kar zamisli se
Zakaj življenje je tako kot je
Zakaj se srečamo
Potem pa jemljemo slovo
Zakaj sem jaz, zakaj si ti
Zakaj na svetu so skrbi?

Hvala Patetico