Pred časom sem pripravila rešitev maskote za večje slovensko podjetje. Dobili so štiri predloge različnih avtorjev in jih nato poslali med zaposlene, ki so glasovali za najboljšega. Krasno, da imajo možnost izbire vsi zaposleni, ker se oni najbolje identificirajo s podjetjem. Kriteriji izbora mi niso znani, si pa predstavljam, da je šlo za všečnost. Torej, kaj je všeč povprečnemu Slovencu. Glede na statistko Slovenci beremo Slovenske novice in klikamo po 24ur.com. Za odgovor sem dobila graf glasovanja, kako so zaposleni glasovali za posamezno rešitev. Čudovito. Rezultati so bili izmerljivi.
Spet tretje podjetje mi je omogočilo, da bi razstavljala svoja dela v njihovih prostorih. Gospa, s katero sem komunicirala, dela v podjetju kot tajnica. Ker sem želela razstavljati fotografije, je gospa komentirala, če nimam kakšnih slik s cvetjem, da je njej to tako všeč. In pravilo podjetja je tudi, da oni razvijejo fotografije in s tem pridobijo lastništvo nad fotografijami. Torej, če se katera od fotografij proda, je honorar njihov. Denar namenijo kateremu od zaposlenih v finančni stiski. Kar je zelo plemenito. Način pa, hm.
Takih zgodb se nabere. Zaobljub, da se tega ne grem več, tudi. Osel gre samo enkrat na led. Jaz, bitje razuma, pa se bojim, da se mi led kmalu udre.
