Včeraj je na obisk privabila radovednost
sosedove muce. Med ovohavanjem nove okolice, me je zagledala, okamenela za
trenutek in nato zbežala. Za njo je prišel še sosedov pes, po svojo dozo
čohanja. Njemu je popolnoma jasno, da mu to pripada.
Kako je lepo, če lahko tudi v življenju
odpremo svoja vrata in pustimo, da stvari vstopijo in izstopijo, mi pa ostajajo
z novimi spoznanji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar