Objem

Novo na mestu starega

Pogreta župa in zarečen kruh

srce-rit

srce, rit, srajca

kaj te rajca?

morda pa se sprašuješ

kako nam je ratalo do sem?

je bilo bolj srce ali rit,

kje bila so jajca?

menda je tako, da srca lepa niso niti

zato so jim dodali te krivine, kot jih imajo riti

a naj te ne zavede

lepota tja v tri dni

srce kot ga imaš

imaš lahko le ti

zgodila pa se je flaša

ki s srcemi tremi se ponaša

pa čutiš njih se v njej

če ja, jih le pij, in se smej

ampak zdaj, pa res brez heca

so momenti, ki jih živimo

ki hočejo, da srca svoja

ven, v daljavo neznano tja spustimo

pa jih?

imamo za to jajca?

ali nas reklama butasta bolj rajca?

ker na fotki je res lepa srajca ... 23€

hvala kozmosu, mesec maj je

mesec najlepši, v nebo kričeč

on govori nam, vsakič znova

da romantike lepo vas prosim, ne vržimo me preč

zato za ta maj, je sledeča vizija:

brez skrbi, vsakomur prija

čeravno boli,

a le tako veš, da si ti edino ti

zato maj nam tokrat pravi-

hej, prepustimo se naravi

bosi in nagi

s šparglji ali brez

po regratu in čemažu

s stročjim fižolom

z meto, drobnjakom in peteršiljem

s flancami in točo...

... naj nas maj rajca

in za kakršno spremembo že pač

imejmo ta jajca!

maj je preboj

za njim stoj

pika.

Tadeja

Ooops! ... I did it again.

Spet sem pripravila rešitev za natečaj, kjer bodo razpisovalci natečaja izbirali med poslanimi predlogi. Izbirali zato, ker niso obvezani, da izberejo katero od rešitev. Tak izkoriščevalski način se je zelo razpasel. Mogoče je bil že prej, ampak tega ne vem, ker spadam med mlajšo generacijo. Če izberejo tvoj predlog, te obvestijo, drugače, v večini primerov, ne dobiš nobenega odgovora. Zgodilo se je tudi, da je bilo moje delo izbrano na festival in me o tem niso obvestili. Šele ko sem svoj film videla na sporedu, sem ugotovila, da je med izbranimi.

Pred časom sem pripravila rešitev maskote za večje slovensko podjetje. Dobili so štiri predloge različnih avtorjev in jih nato poslali med zaposlene, ki so glasovali za najboljšega. Krasno, da imajo možnost izbire vsi zaposleni, ker se oni najbolje identificirajo s podjetjem. Kriteriji izbora mi niso znani, si pa predstavljam, da je šlo za všečnost. Torej, kaj je všeč povprečnemu Slovencu. Glede na statistko Slovenci beremo Slovenske novice in klikamo po 24ur.com. Za odgovor sem dobila graf glasovanja, kako so zaposleni glasovali za posamezno rešitev. Čudovito. Rezultati so bili izmerljivi.

Spet tretje podjetje mi je omogočilo, da bi razstavljala svoja dela v njihovih prostorih. Gospa, s katero sem komunicirala, dela v podjetju kot tajnica. Ker sem želela razstavljati fotografije, je gospa komentirala, če nimam kakšnih slik s cvetjem, da je njej to tako všeč. In pravilo podjetja je tudi, da oni razvijejo fotografije in s tem pridobijo lastništvo nad fotografijami. Torej, če se katera od fotografij proda, je honorar njihov. Denar namenijo kateremu od zaposlenih v finančni stiski. Kar je zelo plemenito. Način pa, hm.

Takih zgodb se nabere. Zaobljub, da se tega ne grem več, tudi. Osel gre samo enkrat na led. Jaz, bitje razuma, pa se bojim, da se mi led kmalu udre.