Nasilje v družini

Šparovček in kladivo

Zaupam si! – dovoljenje za uspeh

To je naslov prijateljičine delavnice. Za njeno podjetje sem pripravila logotip, spletno stran in tiskovine.
Podjetje se imenuje Zaupanje. Pri ljudeh želi, s svojim delom, vzbuditi upanje in narisati nasmeh na licih.

Ptice

Ptice selivke se odpravljajo na pot.
Mi rečemo, da gredo na jug, v tople kraje, spomladi pa se vrnejo.
Kaj pa, če se jeseni vračajo in spomladi zapustijo dom in pridejo k nam?

Rada imam

živali, naravo, nove in stare prijatelje, potovanja, dobre knjige, glasbo, ki me zapelje, filme z vsebino, umetnost o kateri premišljujem, topel veter, ki me poboža, vodo, ki me objame, kaplje poletnega dežja, zvezdnato nebo, zimsko svežino, vsak dan posebaj...

Neki neki

Rdeče-črno

Delfini letijo

In delo je užitek. Se dogaja.

Lišpanje

Po lišpanju smo lepši. Če sem iskrena jaz velikokrat ne vidim razlike. Človek je lep zaradi njegove celote in ne samo zaradi pocufanih obrvi ali svetečih nohtkov. Je pa res, da nam ravno to velikokrat daje večjo sigurnost vase in to se odraža na zunaj. Se pravi od zunaj navznoter in od znotraj navzven.
Kakorkoli že. Za gospo Joži sem pripravila celostno podobo za njen lepotilni salon. Se šla tudi malce polišpat in se zato počutim bolje.

Pozdravljena

Kaj podariti ob nakupu stanovanja? Lahko je kos pohištva, kakšen kič za dušo, rože, ki naredijo stanovanje bolj domače ipd. Jaz sem prijateljici naslikala sliko. V predsobi ima namesto ogledala svoj portret, ki jo vedno pozdravi z nasmehom. Podarila sem ji pozdrav z nasmehom.

Dodatna vrednost hoji

Narava na mizi

Lepa, sladka, grenka, zelena, kisla, okusna, drugačna, bogata, barvita, zdrava, strupena, zdravilna, divja... Taka je narava.

Renesansa in sodobno

Konec marca sem bila na krajšem oddihu v Italiji.
Najprej sem bila v Firencah, kjer sem se naužila renesanse. Renesanso sem razbila s Picassom, Mirojem, Dalijem in ruskimi konstruktivisti. Sami mojstri. Geniji. Jaz bi tudi.
Mesto ponuja toliko lepega na enem mestu, da nekateri zbolijo od vsega tega. Bolezen je imenovana Stendhalov sindrom. Sama nisem imela težav s pospešenim bitjem srca, vrtoglavico, zmedenostjo ali halucinacijam. Vsaj ne zaradi lepot, ampak zaradi preveč popite kave, ki je v Italiji noro dobra.
Ogledala sem si must see točke, a na koncu mi bo ostalo v spominu:
1. Sončno sobotno popoldne pred cerkvijo Santa Maria Novella, s pico, ob poslušanju lokalnega glasbenika.
2. Večeren pogled na mesto s Piazzale Michelangelo.
3. Srečanje z Valerijem po petih letih in njegova pašta s pestom.
4. Večerja v gostilni ob cerkvi Santa Trinita, kamor zahajajo domačini.
5. Sladoled v sladoledarni Grom, pri stolnici.
6. Vseh 10 must see točk.
7. Dejstvo, da so Italijani zelo prijazni. Bolj ko si oddaljen od meje, manj pomembno je čigav si.

Ko sem zaključila z renesanso v Firencah, je prišla na vrsto sodobna ilustracija za otroke. Na knjižnem sejmu v Bologni se je zvrstila kvalitetna ilustracija in knjižno oblikovanje. Presentila me je tudi tematika nekaterih otroških knjig. Knjige, ki predstavljejo otrokom realni svet, v katerem živimo.

Na poti domov, sem bila kot v transu od vseh impulzov preteklih dnih. Očitno se me je vseeno dotaknil Stendhalov sindrom. Ampak to so sladki problemi, ki si jih želim tudi v prihodnje.

Darilo narave, darilo matere

Zaljubljenost ti da krila

ART...

Svoboda med štirimi stenami

Brez mask in zidov.
Ko samo smo.

(Ne)varno

Velikokrat me ljudje vprašajo kje sem se naučila risati.
Ko sem bila še majhna majhna, sva večino časa preživeli s sestrično. Spomnim se, da sva imeli pobarvanko. Meni samo barvanje ni predstavljalo izziva, zato sem najprej risbe iz pobarvanke narisala sama, nato pa sem jih še pobarvala. To je bil eden izmed načinov učenja.
Pred kratkim sem dobila priložnost, da pripravim ilustracije za pobarvanko za slovensko zavarovalnico. Tema je bila (ne)varnost v šoli, na cesti, na igrišču in doma.
Upam, da bodo otroci uživali ob barvanju, kot sem tudi sama v njihovih letih.

Ko je delo užitek

V življenju ima vsak svoje poslanstvo. Jaz sem na poti do svojega. Enostavno vem, ker je pri meni zelo močno. Sem srečnica. Rodila sem se s talentom, ki sem ga takoj prepoznala in ustvarjam od kar pomnim. Ustvarjala sem na fasadi hiše in stenah stanovanja, z najlepšimi oblačili moje mame, materiali, ki sem jih nabrala v naravi...
Logično je, da delam kot ustvarjalka. No ni tako logično, ker sem bila na poti, da postanem profesorica geografije in zgodovine umetnosti in me je še pravi čas nek glas opomnil, da delam napako.
Včeraj sem oddala meni zelo ljubi projekt. Animirani film za Ekologe brez meja za njihovo novo akcijo Star papir za novo upanje. Super izkušnja. Super ljudje s svojim poslanstvom.

Čivava, chiuaua

Povabilo na čaj

Danes se počutim dobro

Zaradi sonca, ki me je zvabilo ven.
Zaradi neskončnosti v katero zrem.
Zaradi vonja spominov.
Zato ker sem tu in zdaj.

Obleka naredi človeka

Če je res tako, potem mi je naziv modni guru razumljiv.

Erinnerungen

Lass dir alles geschehn: Schönheit und Schrecken.
Man muss nur gehn: Kein Gefühl ist das fernste.

Rainer Maria Rilke

Nakupovalni listek

Ne maram nakupovanja. Zanj porabim preveč energije. Nakupovanje hrane še gre, samo oblek in obutve pa ne. Ena ura nakupovanja in sem čisto izžeta. To zame ni šport. Cel dan lahko hodim po gorah, pa na koncu žarim, eno uro tečem in imam rdeča lica in nasmeh. Sem pa našla način za regeneracijo po nakupovanju. Ko pridem domov, narišem stvari, ki sem jih kupila in baterije so napolnjene.

Last Night I had the strangest Dream

Trenutno berem knjigo Shakti Woman. Vsebina knjige mi je v marsikaterem pogledu nova. Zato tudi ni najlažje čtivo. Govori o ženskem šamanizmu. O stvareh, ki so del vsake ženske, pa jih sploh ne prepoznamo več. Knjiga mi je odprla nova vprašanja, na katera bom iskala odgovore.

Čudovita Indija

Leto 2010 sem začela s potovanjem v Indijo. To je bilo moje drugo potovanje v ta del sveta. Po izstopu iz letališča, so me preplavili spomini. Spet vonj po Indiji, barve, hrup in ljudje. Od uličnega prodajalca sem kupila indijski čaj in začela nepozabno popotovanje.